*|MC:SUBJECT|*

Če se vam to sporočilo ne pokaže pravilno, ga poglejte v brskalniku

Poletno dogajanje na Centru za slovenščino kot drugi in tuji jezik

V okviru poletnih prireditev Centra za slovenščino kot drugi in tuji jezik, ki deluje v okviru Oddelka za slovenistiko FF, se je od 30. 6. do 25. 7. slovenščine učilo 316 udeležencev. 108 študentov in profesorjev s tujih univerz v 26 državah ter zamejskih delavcev v šolstvu in kulturi se je udeležilo 61. seminarja slovenskega jezika, literature in kulture, 96 udeležencev iz 31 držav je prišlo na 44. Poletno šolo slovenskega jezika za odrasle, 112 otrok in mladostnikov (107 v Ljubljani in 5 na spletu) iz 21 držav pa je obiskalo 20. Mladinsko poletno šolo slovenskega jezika. Poleg klasičnega učenja slovenščine v okviru lektoratov, fonetičnih vaj in konverzacij so se udeleženci vseh treh prireditev udeleževali tudi spremljevalnega programa, npr. ogledali so si Ljubljano in slovenske filme, veslali so po Ljubljanici in iskali zaklad, svoje spretnosti so preizkusili na različnih delavnicah, obiskali so Rožnik in Šmarno goro, kopališče in morje, gledališke in glasbene dogodke, muzeje in galerije, družili so se na spoznavnih in zaključnih večerih ter se udeležili strokovnih ekskurzij po Sloveniji (Bled, Kočevje, Muljava, Nova Gorica, Novo mesto, Piran, Ribnica, Škocjanske jame) in v zamejstvo (Trst). V okviru Seminarja je bilo četrtič podeljeno Toporišičevo priznanje, ki ga je za izkazano večdesetletno sodelovanje in krepitev sodelovanja med ustanovami ter posamezniki na področju slovenistike prejela Marta Pirnat Greenberg, zaslužna predavateljica na Univerzi v Kansasu v Združenih državah Amerike, izvedena pa so bila tudi strokovna predavanja na temo Trst v slovenskem jeziku, literaturi in kulturi. Kot vedno je bilo tudi letos vzdušje na prireditvah pozitivno, udeleženci pa so navezali nove stike in izboljšali svojo slovenščino.

Žepna slovenščina zdaj tudi v korejskem jeziku

Zbirka dvojezičnih knjižic Žepna slovenščina je bogatejša za prevod v korejščino in je zdaj dostopna že v 24 jezikih. Prevod je nastal v sodelovanju Centra za slovenščino kot drugi in tuji jezik in Oddelka za azijske študije FF, pripravile pa so ga študentke koreanistike pod mentorstvom prof. dr. Hyeonsook Ryu. Prevod v korejščino tako nadaljuje poslanstvo zbirke – približati slovenski jezik govorkam in govorcem po vsem svetu. Predstavlja pa tudi pomemben korak pri povezovanju slovenske in korejske jezikovne skupnosti ter odpira nove priložnosti za učenje in izmenjavo znanj. Žepna slovenščina s prevodom v korejski jezik je na voljo v Knjigarni Filozofske fakultete.

Novosti Znanstvene založbe FF

- Acta Linguistica Asiatica: Letn. 15, št. 2 (2025)

Do revije lahko prosto dostopate na portalu Revije ZUL.

- Svetovi: Letn. 3, št. 2 (2025): Otočenje naših svetov

Do revije lahko prosto dostopate na portalu Revije ZUL.

- Žepna slovenščina, korejščina (JUMEONI SOK SEULLOBENIA-EO) / Center za slovenščino kot drugi/tuji jezik FF

Publikacija je na voljo v Knjigarni FF.

Več

DOGODKI

38. Mednarodna konferenca o poučevanju japonskega jezika

Med 21. in 23. 8. 2025 na FF poteka 38. Mednarodna konferenca o poučevanju japonskega jezika. Prvič je bila organizirana leta 1988 v Dubrovniku. V Sloveniji se je odvijala že nekajkrat, saj sta zasl. prof. Andrej Bekeš in prof. Chikako Shigemori Bučar z Oddelka za azijske študije FF dva izmed njenih vodilnih idejnih podpornikov. Letos pri izvedbi konference sodeluje tudi Društvo za didaktiko japonščine v Sloveniji in tako se na FF znova srečujejo stari in novi raziskovalci, vabljeni so tudi diplomanti in študenti. V petek in v soboto se bo v dveh dneh zvrstilo 30 predstavitev, na konferenci pa je vsaj še enkrat toliko udeležencev.

Več

Foto: Utrinek z lanske konference, ki je potekala v Debrecenu na Madžarskem.

Mednarodni simpozij: Romski in sintski glasbeniki in glasbenice med državo, trgom in družbo

Od 21. do 23. 8. 2025 FF skupaj z Mestnim muzejem Ljubljana gosti mednarodni simpozij Romski in sintski glasbeniki in glasbenice med državo, trgom in družbo. Obeta se 24 posameznih prispevkov, ena vnaprej organizirana panelna razprava, dve okrogli mizi, tri filmske projekcije, predstavitev publikacij o romskih in sintskih glasbenikih, dve fotografski razstavi, več skrbno izbranih koncertov na prostem, zaključna razprava in svečana predstavitev novega vodstva študijske skupine ICTMD za glasbo in manjšine (poslovil se bo dosedanji predsedujoči študijske skupine, prof. dr. Svanibor Pettan, ki je tudi vodja simpozijskega odbora). Posebej vabljeni na ogled po dveh razstavah v avli FF, in sicer o Romih v Sloveniji in o romskih glasbenikih na Kosovu, okrogli mizi na FF pa ponujata vpogled v navzočnost Romov in Sintov v popularni glasbi na Slovenskem (petek ob 13.30) ter ženske poglede na glasbeno udejanjanje in interakcije Romov in Neromov (sobota ob 14.15). Koncerti so na sporedu v večernih urah v petek in soboto. Vsi dogodki (razen nastopa Romskega simfoničnega orkestra v Križankah) so brezplačni – prijazno vabljeni!

Več

PREGLED MEDIJSKIH OBJAV

Na fakultetnem intranetu lahko na zavihku FF v medijih prebirate prispevke v medijih, v katerih sodelujejo zaposleni na FF. Izpostavljamo nekaj objav.

Poljube občudujemo že več kot 4500 let (gostja oddaje je bila asist. dr. Marjana Dolšina Delač, Oddelek za umetnostno zgodovino FF, Prvi program Radia Slovenija, 4. 7. 2025)

V Turčiji so odkrili doslej neznan indoevropski jezik – kalašemščino (pogovor z izr. prof. dr. Lukom Repanškom, Oddelek za primerjalno in splošno jezikoslovje FF, Prvi program Radia Slovenija, 11. 7. 2015)

Klub Prekmurcev (v oddaji sodeloval prof. dr. Hotimir Tivadar, Oddelek za slovenistiko FF, Prvi program Radia Slovenija, 17. 8. 2025)

Gradovi in dvorci: ostanki nekdanjih plemiških rezidenc – Lože

Videoposnetki so nastali v okviru priprave razstave Gradovi in dvorci: ostanki nekdanjih plemiških rezidenc, ki so jo pod mentorstvom Barbare Lampič in Renate Novak Klemenčič pripravili magistrski študenti geografije in umetnostne zgodovine. Predstavljene zgodbe sedmih slovenskih gradov, ki so vsi spomeniki kulturne dediščine in v večjem delu brez rabe in funkcije, opozarjajo na različne izzive, pred katere smo postavljeni pri vzdrževanju, obnovi in revitalizaciji grajske dediščine.

Filozofska fakulteta UL
Aškerčeva 2
1000 Ljubljana

info@ff.uni-lj.si
www.ff.uni-lj.si